Transparentnost pomeni zmožnost preglednosti procesa odločanja in dostop do dokumentov ali zasedanj. Večino napredka v zvezi s transparentnostjo znotraj EU je doseglo Evropsko Sodišče. Prisililo je institucije, da presojajo vsak dokument posebej, namesto da bi preprosto zavrnile vloge na nekem splošnem temelju. Napredek, ki ga je doseglo Sodišče, je zdaj del ureditve o transparentnosti, ki je sprejeta v okviru soodločanja in kvalificirane večine na osnovi člena 255 TEC. O prošnjah za dostop do dokumentov morajo institucije odločiti v 15 dneh, toda navadno čakajo 10 dni, da prejeto pismo registrirajo, in zato lahko zahtevajo še dodatnih 15 dni – in nato odklonijo odgovor. Posamezniki imajo potem pravico, da pošljejo instituciji novo prošnjo, da ta ponovno preuči svoje stališče, ali se na koncu obrnejo tudi na Varuha človekovih pravic ali Evropsko Sodišče. Ustanove so izboljšale svojo transparentnost, tako da nudijo državljanom informacije na Internetu. Toda svoje notranje razprave glede zakonodaje še vedno hranijo pred javnostjo in celo pred izvoljenimi člani nacionalnih parlamentov in EvropskegaParlamenta. Odbori Evropskega Parlamenta pogosto razpravljajo o predlogih predpisov na temelju popolnoma zastarelih verzij. Članom Evropskega Parlamenta sicer pomagajo pomočniki ali študenti iz stalnih predstavništev, Evropske Komisije in Sveta z posodobljenimi verzijami z zadnjega zasedanja relevantne delovne skupine Sveta. Tu se torej dogaja pravo ustvarjanje prava. Na podlagi sklepov vrha EU v Sevilli junija 2002, naj bi bila zasedanja Sveta odprta za javnost.Toda pri tem je šlo za precej omejitev. Pod grškim predsedstvom leta 2003, je bilo za javnost odprtih na primer le 8 zasedanj Sveta od približno 170-ih. Prihodnost Ustava EU predlaga odprtost vseh uradnih zasedanj Sveta, kjer se razpravlja o novih zakonih EU. Toda Ustava še ne bo odprla odborov, ki oblikujejo pravo in omogočila državljanom resničen vpogled v zakonodajno odločanje v teh odborih, ki sprejmejo 85% vseh zakonov EU. Odhajajoči Evropski ombudsman, Jacob Söderman, je predlagal transparentnost in upravno reformo. Evropski parlament predlaga, da bi bila vsa zasedanja in dokumenti odprte narave, razen če dvotretjinska večina odloči drugače. Ta predlog je podprlo 200 članov in nadomestnih članov Konvencije, vključno z vsemi člani nacionalnih parlamentov, a ga Prezidij vseeno ni vključil v Ustavo EU. Povezave http://www.euro-ombudsman.eu.int/home/en/default.htm
Transparentnost pomeni zmožnost preglednosti procesa odločanja in dostop do dokumentov ali zasedanj.
Večino napredka v zvezi s transparentnostjo znotraj EU je doseglo Evropsko Sodišče. Prisililo je institucije, da presojajo vsak dokument posebej, namesto da bi preprosto zavrnile vloge na nekem splošnem temelju. Napredek, ki ga je doseglo Sodišče, je zdaj del ureditve o transparentnosti, ki je sprejeta v okviru soodločanja in kvalificirane večine na osnovi člena 255 TEC.
O prošnjah za dostop do dokumentov morajo institucije odločiti v 15 dneh, toda navadno čakajo 10 dni, da prejeto pismo registrirajo, in zato lahko zahtevajo še dodatnih 15 dni – in nato odklonijo odgovor. Posamezniki imajo potem pravico, da pošljejo instituciji novo prošnjo, da ta ponovno preuči svoje stališče, ali se na koncu obrnejo tudi na Varuha človekovih pravic ali Evropsko Sodišče.
Ustanove so izboljšale svojo transparentnost, tako da nudijo državljanom informacije na Internetu. Toda svoje notranje razprave glede zakonodaje še vedno hranijo pred javnostjo in celo pred izvoljenimi člani nacionalnih parlamentov in EvropskegaParlamenta. Odbori Evropskega Parlamenta pogosto razpravljajo o predlogih predpisov na temelju popolnoma zastarelih verzij. Članom Evropskega Parlamenta sicer pomagajo pomočniki ali študenti iz stalnih predstavništev, Evropske Komisije in Sveta z posodobljenimi verzijami z zadnjega zasedanja relevantne delovne skupine Sveta. Tu se torej dogaja pravo ustvarjanje prava.
Na podlagi sklepov vrha EU v Sevilli junija 2002, naj bi bila zasedanja Sveta odprta za javnost.Toda pri tem je šlo za precej omejitev. Pod grškim predsedstvom leta 2003, je bilo za javnost odprtih na primer le 8 zasedanj Sveta od približno 170-ih.
Prihodnost
Ustava EU predlaga odprtost vseh uradnih zasedanj Sveta, kjer se razpravlja o novih zakonih EU. Toda Ustava še ne bo odprla odborov, ki oblikujejo pravo in omogočila državljanom resničen vpogled v zakonodajno odločanje v teh odborih, ki sprejmejo 85% vseh zakonov EU.
Odhajajoči Evropski ombudsman, Jacob Söderman, je predlagal transparentnost in upravno reformo. Evropski parlament predlaga, da bi bila vsa zasedanja in dokumenti odprte narave, razen če dvotretjinska večina odloči drugače. Ta predlog je podprlo 200 članov in nadomestnih članov Konvencije, vključno z vsemi člani nacionalnih parlamentov, a ga Prezidij vseeno ni vključil v Ustavo EU.
Povezave
http://www.euro-ombudsman.eu.int/home/en/default.htm
