Po zgledu Deklaracije o človekovih pravicah ZN je Svet Evrope sprejel Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah. V Strasbourgu so ustanovili Sodišče za človekove pravice, ki sodi v zvezi s kršitvami človekovih pravic. Konvencija je bila podpisana v Rimu leta 1950 in je pričela veljati leta 1953. Državljani držav, ki so podpisali Konvencijo, lahko sprožijo primere zoper svoje vlade v zvezi s kršitvami človekovih pravic iz Konvencije. Vse države članice EU in države prosilke so podpisnice Evropske konvencije o človekovih pravicah, toda institucije EU ta še ne zavezuje. EU kot celota je še ni podpisala. Prihodnost Posebna konvencija je napisala listino EU s skupnimi človekovimi pravicami. Listina je sedaj predlagana v II. delu kot obvezujoči element ustave EU. Ustava EU zagotavlja EU pravni temelj, da poleg držav članic tudi sama podpiše Konvencijo o človekovih pravicah. EU bo prejela pravno osebnost, ki ji bo to dovoljevala. To ne bo učinkovalo na pristojnost EU, kot je omenjena v členu 5. Besedilo Ustave ne daje prednosti Konvenciji o človekovih pravicah, kot so predlagali Evro kritiki v Listini Konvencije. Če pride do konflikta med Sodiščem za človekove pravice v Strasbourgu ter Evropskim sodiščem v Luksemburgu, bo po Ustavi EU, razsodba Evropskega sodišča prevladala. Povezave http://conventions.coe.int/Treaty/EN/CadreListeTraites.htm
Po zgledu Deklaracije o človekovih pravicah ZN je Svet Evrope sprejel Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah. V Strasbourgu so ustanovili Sodišče za človekove pravice, ki sodi v zvezi s kršitvami človekovih pravic. Konvencija je bila podpisana v Rimu leta 1950 in je pričela veljati leta 1953. Državljani držav, ki so podpisali Konvencijo, lahko sprožijo primere zoper svoje vlade v zvezi s kršitvami človekovih pravic iz Konvencije.
Vse države članice EU in države prosilke so podpisnice Evropske konvencije o človekovih pravicah, toda institucije EU ta še ne zavezuje. EU kot celota je še ni podpisala.
Prihodnost
Posebna konvencija je napisala listino EU s skupnimi človekovimi pravicami. Listina je sedaj predlagana v II. delu kot obvezujoči element ustave EU. Ustava EU zagotavlja EU pravni temelj, da poleg držav članic tudi sama podpiše Konvencijo o človekovih pravicah. EU bo prejela pravno osebnost, ki ji bo to dovoljevala. To ne bo učinkovalo na pristojnost EU, kot je omenjena v členu 5.
Besedilo Ustave ne daje prednosti Konvenciji o človekovih pravicah, kot so predlagali Evro kritiki v Listini Konvencije. Če pride do konflikta med Sodiščem za človekove pravice v Strasbourgu ter Evropskim sodiščem v Luksemburgu, bo po Ustavi EU, razsodba Evropskega sodišča prevladala.
Povezave
http://conventions.coe.int/Treaty/EN/CadreListeTraites.htm
