EU je pričela s svojim delovanjem kot skupni trg za prosto gibanja ljudi in blaga med evropskimi državami. Od takrat dalje so se vpletene države dogovorile še o drugih skupnih politikah. Skupno zunanjo in varnostno politiko so trenutno oblikovali v t. i. "II. stebru" pogodb EU. Načela o tem se nahajajo v V. poglavju Pogodbe EU. V okviru Skupne zunanje in varnostne politike sprejemajo najpomembnejše odločitve s w unanimity]soglasnim[/w] glasovanjem. Glas kvalificirane večine je potreben za izvrševanje odločitev. Opombe Evropsko sodišče v Luksemburgu ne more ukrepati zoper države, ki nočejo izvrševati Skupne zunanje in varnostne politike. Evropska obrambna in varnostna politika je del Skupne zunanje in varnostne politike, čeprav zanjo veljajo druga pravila. Glej obramba. Prihodnost V Ustavi EU je soglasnost odločanje še vedno splošno pravilo znotraj področja Skupne obrambne in varnostne politike, razen ko Evropski Svet sprejme strateške smernice. Na primer, ko predlog poda Zunanji minister na zahtevo Evropskega sveta (soglasno odločen), ko gre za izvrševanje odločitve ali za imenovanje posebnega predstavnika. Trenutno, EU predstavljapredsedstvo Sveta ter visoki predstavnik. Konvencija si želi dvojno "kritega" zunanjega ministra, ki bi ga imenoval Evropski svet, sprejel predsednik Evropske Komisije ter ga potrdil skupaj s celotno Komisijo Evropski parlament kot podpredsednika v Komisiji za zunanje odnose. Ta predlog sta podali Francija in Nemčija. Kandidat za to mesto je nemški zunanji minister, Joschka Fischer. To lahko pripelje do tega, da se 126 delegacij Evropske komisije v drugih državah poveča ter se jih spremeni v veleposlaništva EU. Glede pravil o Skupni zunanji politiki glej člen I-39 Ustave EU. Povezave http://www.eurunion.org/legislat/cfspweb.htmhttp://www.europa.eu.int/pol/cfsp/index_en.htm
EU je pričela s svojim delovanjem kot skupni trg za prosto gibanja ljudi in blaga med evropskimi državami. Od takrat dalje so se vpletene države dogovorile še o drugih skupnih politikah.
Skupno zunanjo in varnostno politiko so trenutno oblikovali v t. i. "II. stebru" pogodb EU. Načela o tem se nahajajo v V. poglavju Pogodbe EU.
V okviru Skupne zunanje in varnostne politike sprejemajo najpomembnejše odločitve s w unanimity]soglasnim[/w] glasovanjem. Glas kvalificirane večine je potreben za izvrševanje odločitev.
Opombe
Prihodnost
V Ustavi EU je soglasnost odločanje še vedno splošno pravilo znotraj področja Skupne obrambne in varnostne politike, razen ko Evropski Svet sprejme strateške smernice. Na primer, ko predlog poda Zunanji minister na zahtevo Evropskega sveta (soglasno odločen), ko gre za izvrševanje odločitve ali za imenovanje posebnega predstavnika.
Trenutno, EU predstavljapredsedstvo Sveta ter visoki predstavnik. Konvencija si želi dvojno "kritega" zunanjega ministra, ki bi ga imenoval Evropski svet, sprejel predsednik Evropske Komisije ter ga potrdil skupaj s celotno Komisijo Evropski parlament kot podpredsednika v Komisiji za zunanje odnose. Ta predlog sta podali Francija in Nemčija. Kandidat za to mesto je nemški zunanji minister, Joschka Fischer.
To lahko pripelje do tega, da se 126 delegacij Evropske komisije v drugih državah poveča ter se jih spremeni v veleposlaništva EU. Glede pravil o Skupni zunanji politiki glej člen I-39 Ustave EU.
Povezave
http://www.eurunion.org/legislat/cfspweb.htmhttp://www.europa.eu.int/pol/cfsp/index_en.htm
