Pravo EU oblikuje minimalna pravila za zaščito okolja. O večini skupnih okoljskih pravil se odloča z glasovanjem kvalificirane večine v Svetu in soodločanjem Evropskega Parlamenta. Obstajajo izjeme, ki zahtevajo soglasnost glasovanja, kot je izbira energije, prostorsko načrtovanje, upravljanje količine vodnih virov in raba zemljišč. Ravnanje z odpadki zahteva glas kvalificirane večine.
[w member_states_of_the_european_union]Države članice[w] imajo pravico oblikovati višje ravni zaščite za svoje države, kot omogoča EU (Člen 174 TEC). Pogosto nacionalna pravila za okolje predstavljajo ovire za prosto trgovino dobrin. Takšna pravila so proti pravilom notranjega trga ali splošnim nediskriminacijskim načelom pogodb EU, čeprav po členu 95 TEC EU mora upoštevati poglede okolja, ko ureja notranji trg. Nacionalne okoljske zakone lahko Komisija ali Evropsko sodišče prepove.
Prihodnost
Ustava EU predlaga, da bi se več odločitev doseglo z glasovanjem kvalificirane večine. Predlagala bo tudi, da okoljska politika postane deljena pristojnost- pravo EU bi tako ukinilo obstoječo zakonodajo držav članic in pravico do izdajanja prepisov na tem področju.
Povezave
Glej Okoljska klavzula.
http://europa.eu.int/pol/env/index_en.htm
Evropske okoljske informacije in opazovalna mreža: http://www.eionet.eu.int