Ko se nacionalne zakonodaje harmonizirajo, so konsistentne v celotni EU. Pred Enotnim evropskim aktom leta 1987, je harmonizacija zakonodaje zahtevala soglasnost. Danes se o večini harmonizacijskih pravil odloča z kvalificirano večino.
Prihodnost
Ustava EU navaja, da na občutljivih področjih harmonizira zakonodajo EU, kvalificirana večina. Na najbolj občutljivih področjih, imenovanih "mostovi" ali "brvi", dovoljuje EU uvedbo uporabe glasovanja kvalificirane večine, če je to soglasno dogovorjeno s strani Evropskega sveta.
Za določena področja, kot so kultura in šolstvo, znotraj področij, podpornih, usklajevalnih in dopolnilnih dejavnosti, zapisanih v členu 1.16 Ustave EU, nacionalne zakonodaje ni mogoče neposredno harmonizirati.